»Ugotovili smo, da je polovica življenjskih potrebščin pakirana v embalažo, ki je ne recikliramo.«

»Recikliranje odpadne embalaže na evropski ravni delno stagnira, ampak cilje imamo vedno višje. V Sloveniji sicer imamo po Eurostatu uradno najvišji delež recikliranja odpadne embalaže.«

»Kar se tiče dobrih praks, smo iz intervjujev ugotovili, da določena slovenska podjetja raziskujejo, kako uporabiti večje deleže reciklirane plastike v svojih plastičnih izdelkih, kako nadomeščati plastiko, kako nadomeščati plastične izdelke in embalažo, da jih bo dejansko mogoče reciklirati, ne samo hipotetično.«

»V tujini poznamo kavcijski sistem za embalažo, to prihaja tudi v Slovenijo in nam bo precej – vsaj v primeru plastenk in pločevink – po eni strani zmanjšalo onesnaževanje narave, po drugi strani pa tudi olajšalo krožno gospodarstvo embalažnega toka, ker bo lažje ponovno reciklirati plastenke v same plastenke, ne pa v tekstil ali neko vrtno pohištvo.«

»V LMŠ smo prepričani, da moramo narediti korak naprej in upoštevati zakonodajni predlog nevladne organizacije Eko krog ter vzpostaviti kavcijski sistem ravnanja z odpadno embalažo.«

»Pravilno ločevanje e-odpadkov je seveda zelo pomembno, poskrbeti pa moramo tudi, da bi bilo teh odpadkov čim manj.«

»Ni pomembno le, kako mi ločujemo na izvoru, ampak tudi, kaj se s to embalažo zgodi kasneje v procesu.«

»Kavcijski sistem za zbiranje in recikliranje embalaže za pijače v Litvi deluje od leta 2016, in to zelo dobro. Vsak kupec ob nakupu pijače v plastenki, pločevinki ali steklenici plača 10 centov, prazno embalažo pa vrne v avtomat za oddajo embalaže in ob tem dobi vrnjeno kavcijo, 10 centov, in to je vse.«

»Tukaj smo v zbirnem centru kavcijske embalaže, v Litvi imamo samo en tak center in tukaj v Vilni zbiramo vse steklenice iz vseh avtomatov in trgovin, iz celotne države.«